<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68335"><dc:title>Opec in njegov položaj na svetovnem naftnem trgu</dc:title><dc:creator>Weindorfer,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>OPEC</dc:subject><dc:subject>trg nafte</dc:subject><dc:subject>kartel</dc:subject><dc:subject>ekonomsko sodelovanje</dc:subject><dc:description>Države se pogosto povezujejo v meddržavne organizacije, da bi dosegle cilje, ki na nacionalni ravni niso dosegljivi. Primer medvladne organizacije je OPEC. Organizacija se pogosto navaja kot primer kartela, ki vpliva na tržne cene z omejevanjem proizvodnje. Taki trditvi lahko ugovarjamo z dejstvom, da je bila določena konkurenca na trgu nafte vedno prisotna. V prejšnjem stoletju so bile dejavnik konkurence v industriji nafte druge družbe, ki so ob visokih cenah vstopile na trg, kjer je bilo povpraševanje sicer bistveno manjše kot danes. V enaindvajsetem stoletju h konkurenčnosti prispeva odkrivanje dodatnih zalog nafte in tehnološki napredek. Večjo konkurenčnost v prihodnosti pa lahko pričakujemo zaradi padajočih stroškov tehnologij alternativnih virov energije.
OPEC se z novostmi na trgu lahko spopade z reorganizacijo načina svojega delovanja organizacije. Na voljo ima več strategij: dogovori o proizvodnih kvotah, cenovne vojne, učinkovitost proizvodnje, kompenzacija v denarni obliki in ekonomska diverzifikacija. V svetu zmernega povpraševanja po fosilnih gorivih se OPEC lahko preoblikuje v organizacijo, ki svetuje državam izvoznicam nafte, kako zmanjšati odvisnost od prihodkov naftne industrije.</dc:description><dc:publisher>[A. Weindorfer]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-18 07:16:51</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>68335</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
