<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68361"><dc:title>Okoljska škoda in Rimska uredba II</dc:title><dc:creator>Urbančič,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repas,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska škoda</dc:subject><dc:subject>Rimska uredba II</dc:subject><dc:subject>nepogodbena obveznost</dc:subject><dc:subject>lex specialis</dc:subject><dc:subject>škodni dogodek</dc:subject><dc:subject>posredna škoda.</dc:subject><dc:description>Cilj diplomske naloge  je  razdelati člen 7 Rimske uredbe II na posamezne problemske sklope znotraj te določbe ter vsak sklop preučiti. S tem se doseže jasna razmejitev uporabe člena 7 Rimske uredbe II od drugih relevantnih členov, pod katere lahko subsumiramo konkretno dejansko stanje, da ugotovimo, katere okoliščine so tiste, ki v takšnih primerih določajo uporabo ustrezne določbe. Pogosto prihaja do dilem ravno pri členu 7 Rimske uredbe II in členu 5 Rimske uredbe II o odgovornosti za proizvode, saj je veliko primerov, ko okoljska škoda nastane ravno zaradi napake izdelka.

Z analizo koncepta okoljske škode znotraj določbe člena 7 Rimske uredbe II se doseže boljše razumevanje same določbe, ker se omeji domet situacij, ki  spadajo pod okoljsko škodo. S pomočjo sodnih odločb Sodišča EU s področja mednarodne pristojnosti v Bruseljski uredb I, ki se uporabljajo tudi pri razlagi pojmov iz Rimske uredbe II, ugotovimo, da posredna škoda ni pomembna pri določanju kraja, kjer je škoda nastala in skladno s tem pravo države, kjer je škoda nastala. Skladno s tem posredne škode iz člena 7 Rimske uredbe II ne smemo preširoko razlagati, saj bi to vodilo v absurdnost.</dc:description><dc:publisher>[L. Urbančič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-18 23:00:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68361</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
