<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68362"><dc:title>Analiza jezika vrednotenja v Živalski farmi Georgea Orwella</dc:title><dc:creator>Žel,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemenitaš,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Križan,	Agata	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik vrednotenja</dc:subject><dc:subject>Živalska farma</dc:subject><dc:subject>sistemska funkcionalna slovnica</dc:subject><dc:subject>George Orwell.</dc:subject><dc:description>Številne priprave so potrebne za izdelavo učnega načrta, katerega tema so umetnostne knjige, ki se pojavijo pri maturi iz angleščine. Knjige se zamenjajo vsakih nekaj let in zato morajo učitelji s svojimi izkušnjami predvidevati kakšne značilnosti bodo pomembne za pripravo na maturo. Cilji te magistrske naloge so bili analiza uporabe jezika vrednotenja v literarnem delu, ki je del maturitetnega izpita, in ugotoviti, ali je ta zvrst dela primerna za ugotovitev pomembnih značilnosti, ki jih bodo učenci morali poznati pri svojih pripravah na maturo, ter predstavitev mogoče nepoznanega modela za analizo besedil. Teoretični del magistrske naloge razloži teorijo, ki sta jo J. R. Martin in P. R. R. White (2005) uporabila za razvoj svoje teorije jezika vrednotenja. Teorija jezika vrednotenja se deli na odnos (čustva, etika in estetika), vključenost (avtorjevo stališče) in stopnjevanje odnosov (več stopenj pozitivnosti in negativnosti odnosov). S pomočjo teh kategorij je bila narejena analiza knjige v empiričnem delu naloge. 
Za analizo je bila izbrana Živalska farma Georgea Orwella (2000). Zanimivo politično ozadje knjige, ki je povezano z njeno zgodbo in njen satiričen ton doprineseta k zanimivosti zgodbe, ki se odvija v knjigi. Vendar je zato analiza tudi veliko bolj zahtevna. Model jezika vrednotenja je bil uporabljen za ugotovitve pomembnih značilnosti glede likov, odnosov, dogodkov in tem, ki prispevajo k razumevanju zgodbe ter njenega satiričnega tona. Večinoma je kontekst določene situacije ali knjige bil ključen pri prepoznavanju značilnosti, ki jih je avtor knjige hotel sporočiti bralcu. Analiza je pokazala, da je s pomočjo modela jezika vrednotenja možno ugotoviti pomembne značilnosti knjige in nakazati, kje se le-te  kažejo Ta pristop je tako lahko koristen pri pripravah za maturo, saj se od učencev pričakuje, da svoje trditve podkrepijo z dokazi.</dc:description><dc:publisher>[S. Žel]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-18 23:53:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68362</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
