<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68417"><dc:title>Analiza primera prodaje oporečnega medu v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Lešnjak,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čebelarstvo</dc:subject><dc:subject>čebelarji</dc:subject><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>oporečnost</dc:subject><dc:subject>bolezni čebel</dc:subject><dc:subject>varoza</dc:subject><dc:subject>zlorabe zdravil</dc:subject><dc:subject>prekrški</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava prodajo oporečnega medu v Sloveniji – zlorabo zdravil za zatiranje varoze. Pršico Varroa destructor kot naravni parazit najdemo pri indijski čebeli Apis Cerana, ki ima svoje obrambne mehanizme proti varojam. Naše, evropske čebele tega nimajo. Sprva so čebelarji bolezen varozo poskušali zdraviti s sintetičnimi akaricidi. Odlični so bili vse do trenutka, ko je pršica varoja postala odporna nanje. Takrat je čebelarjenje postalo zahtevnejše. Čebelarji so kot alternativo začeli uporabljati apitehnične ukrepe in naravna sredstva s kislinami za zatiranje. Tukaj pa je potrebnega veliko poznavanja in znanja, zato nekateri čebelarji še vedno raje uporabijo sintetične akaricide. Vendar se pri tem ne zavedajo posledic, od pogina čebel do ostankov zdravil v medu. Nazadnje se je to zgodilo leta 2015, ko so kriminalisti na Vrhniki našli prepovedani laboratorij za izdelavo zdravil za zdravljenje varoze. V procesu pisanja diplomskega dela smo ugotovili, da težave predstavlja veliko stvari. Za Debevčeva zdravila se je vedelo več let, vendar so se inšpektorji nadzora njegovih zasebnih prostorov lotili šele leta 2015. Decembra 2015, ko je UVHVVR izdal poročilo o nadzoru, so mediji s svojim nekorektnim poročanjem nepotrebno prestrašili ljudi. Prišlo je tudi do neusklajenega komuniciranja med različnimi institucijami v Sloveniji. V tistem času je imelo veliko čebelarjev težave z zaskrbljenimi potrošniki. V teh primerih bi se morali mediji in institucije v Sloveniji uskladiti in povedati točne informacije. Težavo vidimo tudi o premajhnem nadzoru in ozaveščanju čebelarjev o zatiranju pršice. Treba bi bilo uničiti črni trg ter nelegalni uvoz in divje čebelarje, v prvi vrsti pa vložiti več sredstev v raziskave o zdravilu za zatiranje varoj glede na način čebelarjenja in podnebje. Se pa strinjamo, da se o teh primerih govori in obvesti javnost, naredi in predstavi analize raziskav ter kaznuje kršitelje.</dc:description><dc:publisher>[S. Lešnjak]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 09:09:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68417</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
