<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68441"><dc:title>Kontekstualni dejavniki spodbujanja avtonomije učencev pri učiteljih osnovne in srednje šole</dc:title><dc:creator>Košir,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos Strašek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>spodbujanje</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>preverjanje znanja</dc:subject><dc:subject>značilnosti delovnega mesta</dc:subject><dc:description>Ključni namen raziskave je bil preveriti nekatere dejavnike spodbujanja avtonomije učencev pri učiteljih v osnovni in srednji šoli: značilnosti delovnega mesta, vključenost učiteljev v priprave učencev na zunanje preverjanje znanja in dosežke šole na zunanjih preverjanjih znanja. Dodatno smo preverili še spol učitelja in stopnjo poučevanja kot dejavnika spodbujanja avtonomije učencev. V raziskavi je sodelovalo 260 učiteljev (78,8 % žensk), od tega 144 (55,4 %) osnovnošolskih in 116 (44,6 %) srednješolskih učiteljev. Ugotovili smo, da se zaznana avtonomija v delovnem okolju ne povezuje s spodbujanjem avtonomije učencev. Učitelji, ki učence pripravljajo na katero od oblik zunanjega preverjanja znanja, v manjši meri spodbujajo avtonomijo učencev, niso pa se pokazale razlike v spodbujanju avtonomije med učitelji glede na dosežke šole na zunanjem preverjanju znanja. Pokazalo se je tudi, da učiteljice bolj spodbujajo avtonomijo učencev kot učitelji.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2017-09-21 12:26:43</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>68441</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
