<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68465"><dc:title>»Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijih</dc:title><dc:creator>Ferlinc,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičar,	Branislava	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodni dan žena</dc:subject><dc:subject>konstrukti spola</dc:subject><dc:subject>socialistični feminizem</dc:subject><dc:subject>liberalni feminizem</dc:subject><dc:subject>socializem</dc:subject><dc:subject>kapitalizem</dc:subject><dc:subject>kritična diskurzivna analiza</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi. 
V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema.</dc:description><dc:publisher>[M. Ferlinc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 06:27:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68465</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
