<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68469"><dc:title>Konkurenčni izzivi trgovskih znamk mednarodnih detajlističnih trgovskih verig za slovenske proizvajalce izdelkov</dc:title><dc:creator>Paldauf,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurše,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strategija trženja</dc:subject><dc:subject>blagovna znamka proizvajalca</dc:subject><dc:subject>prodaja na drobno</dc:subject><dc:subject>trgovske znamke</dc:subject><dc:subject>mednarodne trgovske verige</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preučevali eno izmed pomembnejših področij mednarodnega trženja. Osredotočili smo se na upravljanje blagovnih znamk. Posebno pozornost smo pri tem namenili raziskovanju fenomena menedžmenta trgovskih blagovnih znamk in izzivov, ki jih le-te predstavljajo za proizvajalce izdelkov. Predstavili smo razlike med blagovnimi in trgovskimi znamkami ter motivacijsko ozadje razvoja trgovskih znamk. Preučili smo priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša proizvodnja trgovskih znamk. Spoznali smo motive za internacionalizacijo trgovine na drobno. Analizirali smo pomembnejše detajlistične družbe na slovenskem trgu in pregledali njihove lastne trgovske znamke. 
Raziskali in analizirali smo blagovne in trgovske znamke na prodajnih policah, proizvajalce, ki se nanje uvrščajo, in pridobili nekakšen vpogled v odnos potrošnikov do trgovskih znamk. Ob tem nas je posebej zanimalo, kako aktualna je ta tematika med študenti, zato smo med njimi dodatno izvedli spletno anketo.
V raziskavi je sodelovalo skupno 216 anketirancev, ki smo jih za lažje razumevanje razdelili v dve skupini: anketiranci skupine A, ki predstavljajo člane gospodinjstva, in anketiranci skupine B, ki predstavljajo študente. Analiza rezultatov je pokazala, da se anketiranci obeh skupin ne strinjajo, da so njihovi nakupi postali vsakodnevni in manjši, temveč so ti nakupi postali bolj premišljeni in načrtovani. Za namen raziskave smo analizirali dohodke gospodinjstev in število družinskih članov ter tako poskušali preveriti, ali so te značilnosti povezane z nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelkov s trgovsko znamko. Ugotovili smo nizko, vendar pozitivno povezanost med dohodkom anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Prav tako smo ugotovili nizko, vendar negativno povezanost med številom članov gospodinjstva anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. 
Nadalje smo ugotavljali, kateri razlogi so pomembni za potrošnikovo izbiro trgovske znamke. Ugotovili smo, da anketirancem skupine A pomemben vidik predstavlja zajamčena kakovost, anketirancem skupine B pa vidika nižja cena in zajamčena kakovost.
Ugotavljamo, da so trgovske znamke vseh kategorij za študente manj pomembne kot za člane gospodinjstva. Člani gospodinjstva prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke s trgovsko znamko najpogosteje kupujejo v trgovinah Hofer in trgovinah Spar. Študentje prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke najpogosteje kupujejo v trgovinah družb Spar in Lidl. 
Pri preverjanju asortimenta izdelkov s trgovsko znamko v trgovinah le-teh pri posameznih trgovcih nismo našli v vsaki kategoriji izdelkov. Ugotovili smo, da le nekateri od proizvajalcev proizvajajo tako blagovne kot trgovske znamke. Delež teh proizvajalcev ni večji od 50 %. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica pregledanih izdelkov vsebuje zapis o proizvajalcu.</dc:description><dc:publisher>[P. Paldauf]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2017-09-22 09:02:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68469</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
