<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68541"><dc:title>Procesnodidaktični pristop pri poučevanju matematične vsebine merjenje v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Žakelj,	Amalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>metodika</dc:subject><dc:subject>učne metode</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>osnovne šole</dc:subject><dc:subject>procesnodidaktični pristop</dc:subject><dc:subject>izkustveno učenje</dc:subject><dc:subject>merjenje</dc:subject><dc:subject>relativna enota</dc:subject><dc:subject>konstantna nestandardna enota</dc:subject><dc:subject>standardna enota</dc:subject><dc:description>Merjenje je pomembna matematična vsebina v osnovni šoli. Z namenom, da bi pri učencih dosegli kakovostno znanje o merjenju, smo za pouk matematike razvili procesnodidaktični pristop ter ga evalvirali z vidika učinkov kakovosti znanja učencev.
Na osnovi teoretskega poznavanja miselnega razvoja otrok, vključno z novejšimi spoznanji o otrokovem mišljenju, ter poznavanja socialne kognicije, učenja in poučevanja smo izdelali procesnodidaktični pristop za poučevanje matematike (merjenja v osnovni šoli), ki posebno pozornost namenja izkustvenemu učenju, refleksiji, razvijanju miselnih navad, postavljanju primernih spodbud s strani učitelja, kognitivnemu oz. socialno-kognitivnemu konfliktu.
Na vzorcu 137 učencev četrtega razreda iz slovenskih osnovnih šol smo izvedli empirično raziskavo. V eksperimentalno skupino je bilo vključenih 67 učencev, v kontrolno skupino pa 70 učencev. V eksperimentalni skupini je pouk potekal po procesnodidaktičnem pristopu, v kontrolni skupini je imel pouk značilnosti transmisijskega pristopa. S teoretično zasnovo testov, ki smo jih priredili kot merski instrument, smo ob izbranih vsebinah o merjenju količin v četrtem razredu osnovne šole testirali znanja na različnih taksonomskih ravneh. Evalvacija rezultatov glede kakovosti izkazanega znanja učencev je pokazala, da med eksperimentalno in kontrolno skupino obstajajo statistično pomembne razlike v znanju merjenja količin v korist eksperimentalne skupine.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2017-09-26 10:45:14</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>68541</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
