<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68562"><dc:title>Cestno-vremenski sistemi ter njihova implementacija v mesto Kranj</dc:title><dc:creator>Zavrl,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prah,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zimsko vzdrževanje</dc:subject><dc:subject>CVIS</dc:subject><dc:subject>cestno-vremenske postaje</dc:subject><dc:subject>izpostavljena mesta</dc:subject><dc:subject>kritične točke</dc:subject><dc:description>Zimska služba velja za eno zahtevnejših nalog vzdrževanja cest. Temu botruje dejstvo, da je v zimskem času stanje cest zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih dejavnikov izjemno nestanovitno in s tem tudi nepredvidljivo. Cestno vremenski sistemi, ki jih bomo predstavili v tem diplomskem delu, so idealni pripomoček zimske službe.  Omogoča namreč stalen nadzor nad dejanskim stanjem cest ter vremenskimi dejavniki, ki nanjo vplivajo. Viri nakazujejo, da uporaba CVIS doprinese k informiranosti vzdrževalcev ter voznikov in s tem tudi k optimalni rabi strojev, opreme, surovin ter zaposlenih. Posledično tako omogoča tudi zmanjšati stroške vzdrževanja cest ter negativne vplive na infrastrukturo in okolje. Omenjene prednosti sistema so nas prepričale, da skozi diplomsko delo poizkušamo tudi sami navidezno implementirati CVIS v MO Kranj. Projekt smo začeli z definiranjem naravnogeografskih in infrastrukturnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek nevarnih voznih razmer ter kritičnih točk. S tem pa smo tudi definirali okolja, ki naj bi bila primernejša za namestitve  cestno-vremenskih postaj. Lokacija slednjih naj bi bila izredno pomembna tudi zaradi dejstva, da merilne postaje predstavljajo ključni člen, preko katerega sistem črpa cestno-vremenske podatke. V nadaljevanju smo tudi sami poizkušali poiskati lokacije, primerne za postavitev CVP v MO Kranj. S pomočjo orodja GIS smo primerjali prostorske podatkovne plasti okolij, ki potencirajo nastanek nevarnih voznih razmer s podatkovnimi plastmi cest. Skozi omenjene poizvedbe smo pridobili rezultate, podatkovne plasti z najbolj izpostavljenimi cestnimi odseki. V zaključku diplomskega dela smo preučili tudi nadaljnje možnosti posodobitev ter nadgrajevanja CVIS, ter izpostavili priložnosti, ki jih implementirani sistemi lahko ponudijo prihodnjim ITS.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-26 19:52:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>