<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=68639"><dc:title>Stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja</dc:title><dc:creator>Škalič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nacionalno preverjanje znanja</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>drugo vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:subject>Podravska regija</dc:subject><dc:subject>Pomurska regija</dc:subject><dc:description>V članku predstavljamo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja. Podrobneje prikazujemo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja ter do spodbujanja otrok za priprave nanj. V teoretičnem delu opredelimo preverjanje znanja in natančneje predstavimo nacionalno preverjanje znanja, v nadaljevanju pa predstavimo rezultate raziskave, ki je bila izvedena v letu 2014. V raziskavi je sodelovalo 209 staršev šestošolcev iz Podravske in Pomurske regije. Rezultati raziskave kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o otrokovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže otrokovega celostnega znanja. Nadalje ugotavljamo, da starši s končano osnovno šolo ter starši, ki bivajo v Pomurski regiji, pripisujejo pomembnejšo vlogo pri spodbujanju otrok pri pripravah na nacionalno preverjanje znanja bolj učiteljem kot sebi. Rezultati raziskave nas tudi opozarjajo, da so učenci iz Pomurske regije z vidika vpletenosti staršev v manj stimulativnem okolju.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-03 13:03:12</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>68639</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
