<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69154"><dc:title>Zadovoljstvo z delom - tajnice v odvetniških pisarnah</dc:title><dc:creator>Barle,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z delom</dc:subject><dc:subject>organizacijska kultura</dc:subject><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Zavedanje o pomembnosti zadovoljstva zaposlenih z delom se pri delodajalcu po navadi pojavi šele takrat, ko pride do menjave kadra oz. prostovoljnega odhoda kadra iz podjetja. Z vidika zaposlenega je prav zadovoljstvo z delom tisti glavni razlog, ki ga ne samo zadrži pri podjetju, ampak tudi motivira k ustvarjalnosti, novim idejam, spodbuja njegovo pripadnost in lojalnost ter ga nasploh naredi dragocenega (delavca). Z vidika delodajalca je to največ, kar si ta lahko želi za svoje podjetje in k čemur mora stremeti, če si želi dolgoročnega uspeha. Ker je torej zadovoljstvo z delom obojestransko zaželeno, bi moralo biti njegovo zagotavljanje ustaljena praksa podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih z rednim merjenjem zadovoljstva zaposlenih se tako izvaja upravljanje zadovoljstva, katerega rezultat bodo zadovoljni zaposleni in s tem boljši poslovni rezultati ter konkurenčnost podjetja.

Magistrska naloga se v prvem – teoretičnem delu poleg opisa osnovnih pojmov dotakne še teorij, povezanih z zadovoljstvom z delom, razsežnosti zadovoljstva ter njegovega vpliva. Nadalje se v nalogi pojasnita merjenje in upravljanje zadovoljstva ter izpostavi pomembnost organizacijske kulture in klime ter motivacije.
V empiričnem delu naloge je opisana primarna statistična analiza, anketa izpeljana s pomočjo spletnega orodja 1ka. Ugotavlja se zadovoljstvo zaposlenih v odvetniški pisarni, in sicer na delovnem mestu »tajnica«. Poleg splošnega zadovoljstva se meri še zadovoljstvo s plačo, delovnim časom, delovnimi pogoji in zadovoljstvo z nadrejenimi/sodelavci, pa tudi ocena varnosti zaposlitve, ocena lastnega dela ter ocena uspešnosti pisarne. 
Zadnji del magistrske naloge vsebuje povzetek rezultatov raziskave skupaj s pomanjkljivostmi, njihovo interpretacijo ter odgovore na postavljena raziskovalna vprašanja. 
Poleg dejstva, da so tajnice v odvetniških pisarnah na splošno zadovoljne s svojo zaposlitvijo, je pomemben še izsledek raziskave, da na to njihovo (splošno) zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo z nadrejenimi ter zadovoljstvo s sodelavci. Za tajnice v odvetniških pisarnah so torej najbolj bistveni medosebni odnosi na delovnem mestu. Zanimiv je tudi rezultat raziskave, da tajnice, ki so zaposlene za nedoločen čas, svoje zaposlitve ne smatrajo za (bolj) »varno« v primerjavi s tistimi, ki so zaposlene za določen čas ali po pogodbi.</dc:description><dc:publisher>[T. Barle]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-03 11:48:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
