<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69202"><dc:title>Prireja mleka po spremembi načina reje in uvedbi robotske molže</dc:title><dc:creator>Vrzel,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prevolnik Povše,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>način reje / krave / robotska molža / kakovost mleka</dc:subject><dc:description>Čeprav je sistem molže z robotom podoben običajnim sistemom molže, obstajajo med njimi velike razlike. Zato smo se na praktičnem primeru odločili raziskati vpliv spremembe načina reje in molže na prirejo mleka. Na kmetiji Vrzel so novembra 2013 pričeli uporabljati molzni robot. Pridobili smo podatke s Centralno podatkovne zbirke za tri obdobja (vmesno obdobje, obdobje pred in obdobje po uvedbi molznega robota). Opazovano obdobje je zajemalo podatke o povprečni mlečnosti, vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in skupnemu številu somatskih celic v mleku na dan kontrole. Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS. Za primerjavo parametrov je bila narejena analiza variance ANOVA. Za primerjavo skupnega števila somatskih celic v mleku je bila narejena analiza na logaritmiranih vrednostih. Pri količini namolzenega mleka ni bilo opaženih signifikantnih razlik. Analiza zajetih podatkov pa je pokazala signifikantne razlike pri parametrih. Vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze so bile signifikantno višje. Število somatskih celic je bilo po uvedbi molznega robota signifikantno nižje. Uvedba robota je rejca zelo razbremenila. Na kmetiji je sedaj manj težkega fizičnega dela v hlevu, saj ni več ročnega krmljenja in ročne molže, ki sta vzeli največ časa pri opravilih v hlevu.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-07 16:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69202</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
