Proces internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vinaKrivec, Tina (Avtor) Jurše, Milan (Mentor) internacionalizacijavinorodne deželeslovenski vinarjiizvoz vinaV magistrskem delu smo preučili proces internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vina. Internacionalizacijo lahko poimenujejo kot dinamičen in večdimenzionalen proces, preko katerega se podjetja vključujejo na mednarodne trge. V 21. stoletju podjetja ne morejo več razmišljati, ali vstopiti na tuji trg ali ne, saj je z vidika preživetja podjetja in njegovega dinamičnega razvoja to že nuja. Podjetja se pri mednarodnem poslovanju ne srečujejo z raznimi ovirami samo v začetnih fazah internacionalizacije, temveč tudi v vseh nadaljnjih stopnjah. Težave se pojavljajo predvsem zaradi pomanjkanja informacij pri ocenitvi in analizi novih trgov, močne tuje konkurence, kompleksne zakonske regulacije, nezadostnega števila ustreznih kadrov in zaradi neustreznega podpornega poslovnega okolja v Sloveniji. Ko se podjetje odloči za mednarodno poslovanje, je zelo pomembno, da dobro načrtuje svoje strategije internacionalizacije, predvsem, na kateri ciljni trg vstopiti, kateri način vstopa izbrati, kateri izdelek ponuditi na trgu in kdaj vstopi na novi izbrani trg. Tem izhodiščnim strateškim odločitvam sledi sistematičen izbor ciljnega trga (ali več trgov). Da bo podjetje pravilno izbralo novi trg, si lahko pomaga s ciljnim razmišljanjem, in sicer s segmentacijo trga, strategijo izbora ciljnega trga in pozicioniranjem na trgu. Preden podjetje vstopi na izbrani tuji trg, mora preučiti tudi ključna morebitna tveganja, ki lahko nastanejo pri mednarodnem poslovanju. Zelo pomembno je, da podjetje prepozna vsa tveganja in se pred njimi zavaruje. Upravljanje s tveganji ne more popolnoma odpraviti nastalih tveganj, lahko pa ustvari okolje, v katerem lahko podjetje sprejme optimalne poslovne odločitve. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, in sicer Podravje, Posavje in Primorsko, ki se razlikujejo po rastišču. V izvozu slovenskih vin je prisotna velika koncentracija ponudbe, saj tri najpomembnejše vinske kleti ustvarijo 95 % vsega izvoza, ostali vinarji pa preostalih 5 % izvoza s prodajo okoli 25.000 litrov na tujih trgih. Slovenski vinarji izvažajo v 50 držav, izvoz pa ne predstavlja več kot 10 % predelave. V empiričnem delu smo podrobno orisali izvrženo raziskavo procesa internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vin, saj smo želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik v procesih čezmejnega poslovanja podjetij glede na posamezno vinorodno deželo ter kakšen vpliv ima internacionalizacija na poslovanje podjetij. V naši raziskavi je sodelovalo kar 75 % podjetij, ki imajo registrirano mikropodjetje (manj kot 10 zaposlenih) in izvažajo majhne količine vina (relativno glede na letno pridelavo). Slovenski vinarji v veliki večini izvažajo neposredno preko distributerjev in prodajnih zastopnikov, zato vedo zelo malo o samih trgih. Bistvenih razlik pri procesu internacionalizacije med posameznimi vinorodnimi deželami ni zaznati, lahko pa opazimo manjša odstopanja pri vinorodni deželi Posavje, saj je v tej deželi zgolj 20 % slovenskega grozdja in 22 % slovenskega vina ter 18 % vseh slovenskih vinogradov. V Sloveniji imamo odlične pridelovalce vin, vrhunska vina za mednarodno trženje in vrhunske vinske kleti, vendar bo Slovenija morala narediti še veliko, da si bo na tujih trgih bolj načrtno izoblikovala jasno prepoznavno pozicioniranje kot znana vinska in turistična destinacija.[T. Krivec]20172017-12-11 19:10:41Magistrsko delo/naloga69220sl