<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69278"><dc:title>Primerjava kurikula predšolske glasbene vzgoje v slovenskem in finskem kurikularnem prostoru</dc:title><dc:creator>Dežman,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Denac,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>kurikul</dc:subject><dc:subject>glasbena vzgoja</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je pridobiti in zapisati razlike med posameznima kurikularnima glasbenima področjema. Podrobneje so razčlenjeni slovenski in finski izobraževalni sistem, predšolska vzgoja in kurikul. Opredeljeni in podkrepljeni so z ustreznimi zakonskimi akti in predstavljeni v integraciji z vzgojno-izobraževalnimi pristojnim organi. Razlike se prično pojavljati že v sami strukturi izobraževalnega sistema med državama, poglavitna razlika pa je v sestavi kurikula in razdelitvi glasbenega kurikularnega segmenta glede na posamezno državo. Ugotovljeno je, da je finski kurikul bolj razdelan in doslednejši, z vrsto poglavij in podpoglavij, medtem ko je slovenski kurikul skromnejši, saj vsebuje le štiri poglavja, in sicer cilje, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je na Finskem predšolska vzgoja na področju glasbe drugačna od slovenske, saj ciljev, načel, vsebin in glasbenih dejavnosti ni mogoče razdeliti na isti način. Finski kurikul se pri glasbeni vzgoji bolj osredotoča na otrokovo učno okolje, pridobitev kulturnih kompetenc, interakcijo z drugimi otroki in izražanje čustev preko glasbe. Prav tako je poudarek na kulturni raznolikosti in jezikovni ozaveščenosti, področja učenja pa so tista, kjer je glasbena vzgoja v kurikulu najbolj prisotna. Lahko bi rekli, da je glasbena vzgoja v slovenskem prostoru bolj sistematično zasnovana v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja posameznih glasbenih dejavnosti. Finski sistem prav tako več pozornosti posveča doživljanju in izražanju doživetij oziroma čustvenemu občutenju glasbenih vsebin.</dc:description><dc:publisher>[M. Dežman]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-17 19:14:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69278</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
