<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69371"><dc:title>Procesi  odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod</dc:title><dc:creator>Stavbar,	Severina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šostar Turk,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez Marevci,	Maša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Antibiotiki</dc:subject><dc:subject>Bolnišnična odpadna voda</dc:subject><dc:subject>Sub-kritična oksidacija</dc:subject><dc:subject>Super-kritična oksidacija</dc:subject><dc:subject>Ozonacija</dc:subject><dc:subject>Aerobni reaktor</dc:subject><dc:subject>LC-MS/MS</dc:subject><dc:subject>Test toksičnosti</dc:subject><dc:description>Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. 
V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. 
V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.</dc:description><dc:publisher>[S. Stavbar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-15 00:52:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
