<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69607"><dc:title>Vpliv obžiranja monofagnega zavrtača na transpiracijo in potencialno alelopatsko sposobnost gostiteljske rastline</dc:title><dc:creator>Vajnhandl,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajna,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čemaţ</dc:subject><dc:subject>Allium ursinum</dc:subject><dc:subject>listni zavrtač</dc:subject><dc:subject>Cheilosia fasciata</dc:subject><dc:subject>porometrija</dc:subject><dc:subject>prevodnost listnih reţ</dc:subject><dc:subject>listna reţa</dc:subject><dc:subject>Lepidium test</dc:subject><dc:subject>alelopatija</dc:subject><dc:description>Rod Allium je ekološko pomemben rod, saj v veliki meri njegovi predstavniki predstavljajo gostiteljske rastline številnim herbivorom. V tem magistrskem delu smo preučevali vpliv monofagnega listnega zavrtača na fiziologijo in kompeticijsko sposobnost gostiteljske rastline. Za primer smo si izbrali interakcijo med vrsto zavrtača Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae) in njegovo gostiteljsko rastlino Allium ursinum. Preučevali smo razlike v transpiraciji z meritvami prevodnost listnih reţ med tremi tipi listov (zdravimi, okuţenimi listi in listi s simulacijo okuţbe), pri tem pa smo spremljali tudi abiotske dejavnike. Za kompeticijski potencial smo s pomočjo Lepidium testa in testa hlapljivih substanc na rastišču testirali ali prihaja do razlik v alelopatskem učinkovanju. Zanimalo nas je tudi ali bodo listi s simulacijo okuţenosti lista kazali kakšno podobnost z ostalima tipoma listov. Prevodnost listnih reţ je pri vseh tipih listov padala skozi čas. Listi s simulacijo okuţbe so ohranili najboljšo stomatalno prevodnost po obdobju cvetenja čemaţa, vendar so razlike med tipi listi bile majhne. Dokazali smo, da je čemaţ alelopatsko aktiven, saj je s koncentracijo vodnih ekstraktov iz listov dolţina kalic padala, višji kompeticijski potencial sta imela okuţen tip lista in list s simulacijo okuţbe v primerjavi z zdravim tipom lista. Na rastišču ni bilo razlik v alelopatskem učinkovanju hlapljivih substanc v in izven sestoja. Metoda s poškodbo lista (luknjanje) se je izkazala za manj učinkovito pri posnemanju objedanja listnega zavrtača.</dc:description><dc:publisher>[A. Vajnhandl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-08 22:30:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69607</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
