<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69620"><dc:title>Kam postaviti oznako večkotnika?</dc:title><dc:creator>Božič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hvala,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzporedni večkotnik</dc:subject><dc:subject>Spiekerjeva točka</dc:subject><dc:subject>Lemoinova elipsa</dc:subject><dc:subject>trilinearne koordinate</dc:subject><dc:subject>baricentrične koordinate</dc:subject><dc:subject>včrtana elipsa</dc:subject><dc:subject>izotomična transformacija</dc:subject><dc:subject>izogonalna transformacija</dc:subject><dc:subject>Nagelova točka</dc:subject><dc:subject>Gergonnova točka</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se najprej seznanimo s trilinearnimi in baricentričnimi koordinatami. Nato spoznamo izotomično in izogonalno transformacijo. Po uvodnih pojmih je podrobneje opisan problem, ki ga rešujemo postopoma. Začnemo z najenostavnejšimi liki, katerih geometrijo dokaj dobro poznamo. Pri iskanju točke, ki bi bila primerna za postavitev oznake večkotnika, naletimo na ogromno kandidatov, vendar se izkaže, da jih ima večina določene pomanjkljivosti.
Po opisanem postopku iskanja primerne točke in nekaj primerih se zopet vrnemo k trikotniku saj določimo algoritem, ki nas za poljubni večkotnik pripelje do točke, kjer moramo poiskati primerno točko ravno v trikotniku. Tu se srečamo s trikotniku včrtanimi elipsami in najbolj značilne tudi opišemo. Posebej obravnavamo tudi Lemoinovo elipso in Spiekerjevo točko, kar je tudi rešitev našega problema.</dc:description><dc:publisher>[A. Božič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-11 01:16:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69620</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>