<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69646"><dc:title>O propozicijskosti prislovov v slovenščini (z vidika slovanskega jezikoslovja)</dc:title><dc:creator>Žele,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>propozicija</dc:subject><dc:subject>propozicijske sestavine</dc:subject><dc:subject>prislovi</dc:subject><dc:subject>upovedovanje</dc:subject><dc:description>Prislovi so obravnavani kot organske sestavine celostne zgradbe povedi, zato njihova načelno velika funkcijska obsežnost oz. prehodnost od propozicijskosti k nepropozicijskosti in obratno ni nič posebnega. Poleg pravih prislovov kraja in časa se med samostojne propozicijske (pomenskospodstavne) prvine uvrščajo tudi t. i. vrstni prislovi. Pomenska nujnost sestavin v propoziciji je povezana z vezljivostjo, in samo udeleženci s konkretnim (tj. denotatnim in hkrati referenčnim) pomenom so del propozicije in hkrati uvajajo vezljivost.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2018-02-13 08:14:48</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>69646</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>