<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69805"><dc:title>Az illír mozgalom magyar kötődései</dc:title><dc:creator>Lukács,	István	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kálecz-Simon,	Orsolya	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodovinske narative</dc:subject><dc:subject>ilirizem</dc:subject><dc:subject>hrvaško-madžarski duhovni stiki</dc:subject><dc:description>Stičišča med ilirskim gibanjem in madžarskim reformnim obdobjem: z vidika Hrvatov I.
Prispevek daje zgodovinski pregled hrvaške znanstvene interpretacije madžarskih stikov in duhovno-političnih vzorcev v razvoju hrvaškega ilirskega gibanja. V prvem delu so predstavljena osnovna sodobna teoretična stališča o rekonstrukciji zgodovinskih narativ, v drugem delu pa hrvaški znanstveni dosežki v raziskovanju predilirskega obdobja. Poudarjen je pomen gibanja jakobincev in svobodnih zidarjev v nastajanju ilirizma. V predilirskem obdobju je s svojimi novimi pobudami igral pomembno vlogo zagrebški škof Maksimilijan Vrhovec. Njegovemu delovanju in predstavitvi njegovih madžarskih stikov je posvečeno posebno poglavje. Prav tako je v posebnem poglavju predstavljeno izjemno bogato življenjsko delo vodje gibanja Ljudevita Gaja in njegovi stiki z Madžari. Na oblikovanje slovanske in hrvaške zgodovinske zavesti Ljudevita Gaja je močno vplival takrat najbolj ugleden madžarski zgodovinar István Horvát. Horvátova romantična megalomanska predavanja o poreklu Madžarov so pritegnila Gajevo pozornost v času njegovega šolanja v Pešti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-02-28 08:29:29</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>69805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>