<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70030"><dc:title>Upravljanje z valutnim in obrestnim tveganjem</dc:title><dc:creator>Petović,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strašek,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančno tveganje</dc:subject><dc:subject>podjetje</dc:subject><dc:subject>valutno tveganje</dc:subject><dc:subject>obrestno tveganje</dc:subject><dc:subject>izvedeni finančni instrumenti</dc:subject><dc:description>Globalizacija je glavni razlog, da je upravljanje s finančnimi tveganji postalo ena najhitreje rastočih dejavnosti v poslovnem svetu v zadnjih desetletjih. Mednarodni tokovi blaga, storitev in kapitala zahtevajo zamenjave različnih valut. To posledično pomeni, da se podjetja morajo soočiti z valutnim tveganjem. Nepričakovane spremembe deviznih tečajev imajo pomemben vpliv na poslovanje izvoznikov in uvoznikov. Uporaba valutnih finančnih instrumentov je postala splošno sprejet način za upravljanje z valutnim tveganjem. Enako lahko rečemo za upravljanje obrestnega tveganja, kjer podjetja pogosto uporabljajo obrestne finančne instrumente. 
Ugotovili smo, da velika podjetja pogosteje uporabljajo valutne in obrestne finančne instrumente kot srednja in majhna podjetja. Za upravljanje z valutnim tveganjem se najpogosteje uporabljajo nestandardizirani terminski posli o nakupu oziroma prodaji tuje valute. Najpogosteje uporabljen finančni instrument za upravljanje obrestnega tveganja je obrestna zamenjava.</dc:description><dc:publisher>[T. Petović]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-28 12:43:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70030</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>