<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70087"><dc:title>Geografska marginalnost in družbeni vidiki trajnostnosti</dc:title><dc:creator>Pelc,	Stanko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>geografska marginalnost</dc:subject><dc:subject>trajnostnost</dc:subject><dc:description>Geografska marginalnost se v geografiji kot tema sistematičnega preučevanja pojavlja šele v zadnjih dveh desetletjih, odkar v okviru Mednarodne geografske zveze (IGU) obstaja ustrezna komisija (in pred njo študijska skupina). Enotne opredelitve geografske marginalnosti ni. V prispevku bomo na kratko predstavili naš pogled na geografsko marginalnost, kar bo izhodišče za razpravo o vlogi in pomenu trajnostnosti pri obravnavanju geografsko marginalnih območij. Trajnostnost bomo pri tem pojmovali v najširšem smislu in ne le v ožje gospodarskem. Glavni problem geografsko marginalnih območij je njihova zapostavljenost, ki ji botruje obrobni položaj glede na tako ali drugače pojmovana središčna območja. Spopadanje s to težavo pa (pogosto) temelji na ukrepih, ki naj bi zagotavljali trajnostno gospodarsko in socialno delovanje družbe na marginaliziranem območju. Naša razmišljanja v zvezi s tem, kako naj bi se ta trajnostnost zagotavljala in kaj sploh je, bomo podkrepili z ustreznimi primeri iz literature.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2018-04-04 09:15:18</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>70087</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
