<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70151"><dc:title>Prostorska identiteta v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Kosi,	Danilo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>regionalna geografija</dc:subject><dc:subject>regije</dc:subject><dc:subject>regionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Socialni geografi povezujejo prostorske identitetete z družbeno organizacijo v smislu zadovoljevanja nekaterih potreb. Pravijo, da je posameznik umeščen v določen prostor, na katerega ga vežejo mnoge dejavnosti, ki mu omogočajo mirno, varno in udobno življenje in ga s tem vežejo v prostor, posledično pa se tudi identificirajo z njim. Dejavnike, ki vplivajo na prostorsko zavest lahko razdelimo na tradicionalne in moderne. Tradicionalni so zgodovinski spomin, kultura, umetnost, jezik, pokrajina, moderni pa družbene institucije, upravne delitve, mediji, gospodarski subjekti in množični šport. V prispevku so opredeljeni in pojasnjeni osnovni pojmi, povezani s prostorskimi identitetami, kot so: prostorska identiteta, identiteta prostora, regionalna identiteta, identiteta regije, identitetna regija, prostorska pripadnost, zavest in identiteta. Prostorska identiteta pomeni istovetenje (identiteto) z določenim prostorom, ki je lahko manjših ali večjih razsežnosti. Ko govorimo o prostorski identiteti, govorimo o identiteti vezani na prostor na splošno, vendar imamo lahko opravka z različnimi prostorskimi obsegi, od lokalnega do globalnega.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2018-04-10 13:59:19</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>70151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
