<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70202"><dc:title>Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu Maribor</dc:title><dc:creator>Horvat,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>družbena geografija</dc:subject><dc:subject>demogeografija</dc:subject><dc:subject>sestava prebivalstva</dc:subject><dc:subject>izobrazbena sestava</dc:subject><dc:subject>geografija naselij</dc:subject><dc:subject>mestno prebivalstvo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:description>Avtor v uvodu analizira izobrazbeno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor, ki je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Ugotavlja, da sodi Maribor med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu še vedno z nadpovprečnim deležem zastopano prebivalstva s srednješolsko izobrazbo, kar je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. V nadaljevanju analizira razmere v posameznih delih mesta in ugotovi pomembne razlike med posameznimi deli mesta. Območje na levem bregu Drave izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, medtem ko območja na desnem bregu, zlasti na območjih starejše pozidave iz 50., 60. in 70. let 20. stoletja ter ob starejših industrijskih conah, izkazujejo višji delež prebivalstva z osnovnošolsko izobrazbo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-04-16 13:58:49</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>70202</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
