<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70204"><dc:title>Staranje prebivalstva v mestu Maribor</dc:title><dc:creator>Horvat,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>družbena geografija</dc:subject><dc:subject>demogeografija</dc:subject><dc:subject>sestava prebivalstva</dc:subject><dc:subject>staranje prebivalstva</dc:subject><dc:subject>geografija naselij</dc:subject><dc:subject>mestno prebivalstvo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:description>Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-04-16 14:06:32</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>70204</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
