<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70338"><dc:title>Merjenje učinkovitosti in uspešnosti davčnega organa po metodi benchmarking</dc:title><dc:creator>Krautberger,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>benchmarking</dc:subject><dc:subject>davčni organ</dc:subject><dc:subject>orodje za merjenje</dc:subject><dc:subject>merjenje učinkovitost in uspešnosti</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:subject>primerjave</dc:subject><dc:subject>učenje od najboljših praks</dc:subject><dc:subject>upravljanje učinkovitosti.</dc:subject><dc:description>Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje.
Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave.
Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo.
Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj.
Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.</dc:description><dc:publisher>[S. Krautberger]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-03 21:20:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
