<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70376"><dc:title>Evalvacija i-učbenika za 4. razred - vsebina: točka, daljica in premica</dc:title><dc:creator>Čokl,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovec,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolin Drešar,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>e-gradiva</dc:subject><dc:subject>i-učbenik</dc:subject><dc:subject>točka</dc:subject><dc:subject>daljica</dc:subject><dc:subject>premica</dc:subject><dc:description>Osnovna teza magistrskega dela je, da so elektronski učbeniki (v nadaljevanju i-učbeniki) na nek način prihodnost našega izobraževalnega sistema. Vse bolj in bolj se že uveljavljajo in ni dvomiti, da jih v prihodnosti ne bi začeli masovno uporabljati tudi v slovenskih izobraževalnih ustanovah.  
V magistrskem delu smo prikazali rezultate raziskave oziroma razliko med naučenim po klasičnih tiskanih učbenikih različnih založb, katere se po večini uporablja po vseh slovenskih osnovnih šolah  in novodobnim i-učbenikom. Natančneje smo proučili še uspešnost učencev glede na njihovo predznanje.

Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili osnovno znanje, vse od uporabe računalnika v izobraževanju do končnega produkta, torej i-učbenika. Predstavili smo nekaj osnov o i-učbenikih, kako so sestavljeni in kakšne vrste e-učbenikov poznamo. Za konec teoretičnega uvoda smo zapisali še paradigme geometrije in teorije konceptov s podobo. Predelali smo osnovno znanje s področja geometrijskih elementov, katerih znanje učencev smo preverjali v empiričnem delu.  Osredotočili smo se predvsem na točko in daljico, premico in poltrak ter kako le-te poučevati v šoli.  

V empiričnem delu smo na konkretnem primeru pokazali, da so interaktivni e-učbeniki boljši za učenje kot klasični tiskani učbeniki. Tako smo najprej učencem v dveh paralelkah dali inicialni preizkus znanja, katerega so reševali natanko 38 minut. Z njim smo preverili splošno znanje učencev na področju matematike. Nato smo pet šolskih ur učence v eksperimentalni skupini (eni paralelki) poučevali geometrijske elemente (točka, daljica, premica in poltrak) s pomočjo i-učbenika. Medtem pa je v kontrolni skupini (drugi paralelki) potekal pouk usvajanja iste učne vsebine ravno tako v petih šolskih urah, vendar je razredna učiteljica učila po klasičnem tiskanem učbeniku. Na koncu so zopet v obeh paralelkah dobili enak končni preizkus, ki je pokazatelj naučenega v petih šolskih urah.</dc:description><dc:publisher>[T. Čokl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-09 00:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
