<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70536"><dc:title>Socialna vključenost otrok priseljencev iz albanije v vzgojno izobraževalne ustanove</dc:title><dc:creator>Korošec,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:subject>vključevanje</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>lokalno okolje</dc:subject><dc:description>V času vse večjega preseljevanja pripadnikov različnih narodnosti v Slovenijo se postopno spreminja zakonodaja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Smernice za vključevanje otrok priseljencev opredeljujejo ukrepe na področju integracije priseljencev na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter zajemajo vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v Slovenijo. Pomembni premiki se kažejo tudi na vse večjem udejanjanju medkulturne vzgoje v šolskih sistemih, s katerimi omogočajo lažje vključevanje priseljencev in hkrati rahljanje stereotipov, predsodkov in medskupinskega vedenja. 

V magistrski nalogi želim prikazati stanje socialne vključenosti v vzgojno- izobraževalnih ustanovah v Slovenski Bistrici. V ta namen sem izvedla intervjuje s priseljenci iz Albanije, osnovno- in srednješolci slovenske narodnosti in strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ugotovila sem, da se priseljenci iz Albanije počutijo sprejete in da svoj prosti čas preživljajo tudi z vrstniki slovenske narodnosti. Kažejo se razlike v socialni vključenosti med tistimi, ki so v Sloveniji več let, in tistimi, ki so prispeli nedavno. Na osnovi razgovorov s strokovnimi delavkami ocenjujem, da si maksimalno prizadevajo ustvariti inkluzivno okolje, kjer bi bili otroci priseljenci iz Albanije v vrtcu in šolskem okolju sprejeti. Pomagajo jim pri učni snovi in se trudijo sodelovati s starši, da bi lažje zagotovili optimalen celostni razvoj otrok. Vsi moji sogovorci menijo, da je poznavanje slovenskega jezika ključni dejavnik, ki pomembno vpliva na vključevanje v medvrstniške odnose, šolski prostor in lokalno okolje. 

Na osnovi svoje raziskave v magistrskem delu predlagam možne ukrepe za učinkovitejše vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole.</dc:description><dc:publisher>[M. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-20 14:56:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70536</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
