<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70642"><dc:title>Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije</dc:title><dc:creator>Horvat,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flere,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE
Združene države Amerike</dc:subject><dc:subject>kongres</dc:subject><dc:subject>predsednik države</dc:subject><dc:subject>razmerja</dc:subject><dc:subject>delitev oblasti</dc:subject><dc:subject>Francija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>parlament</dc:subject><dc:subject>vlada</dc:subject><dc:subject>interpelacija</dc:subject><dc:description>POVZETEK
	Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. 
Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti.
Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.</dc:description><dc:publisher>[S. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-03 21:11:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70642</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
