<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70656"><dc:title>Prepoznavanje motorične nadarjenosti otrok po Von Krafftovi in Semkovi metodi</dc:title><dc:creator>Rogelj,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muhič,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motorična nadarjenost</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje nadarjenosti</dc:subject><dc:subject>metoda Von Krafft in Semke</dc:subject><dc:subject>predšolski otrok.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Prepoznavanje motorične nadarjenosti po Von Krafftovi in Semkovi metodi smo v marcu 2018 z anketnim vprašalnikom za starše in otroke, ki sta ga sestavila avtorja priročnika Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost (Von Krafft in Semke, 2008), ugotavljali delež potencialno motorično nadarjenih otrok in jih razvrstili v tri kategorije (komaj in rahlo motorično nadarjen, precej motorično nadarjen in zelo motorično nadarjen). V prvem delu naloge smo opisali značilnosti in dejavnike motorične nadarjenosti. Podrobneje smo predstavili Von Krafftovo in Semkovo metodo za prepoznavanje potencialne motorične nadarjenosti ter vlogo odraslega pri prepoznavanju le-te. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije (otroci, stari od 5 do 7 let, in njihovi starši). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Merski inštrument je bil anketni vprašalnik po Von Krafftovi in Semkovi metodi. Sestavljen je bil iz 12 vprašanj za starše in 5 vprašanj za otroke. Največji delež otrok, vključenih v raziskavo, je v kategoriji »precej motorično nadarjen« 38 (47,5%), v kategoriji »zelo motorično nadarjen« 37 (46,3%) in najmanjši delež 5 (6,3%) je v kategoriji »komaj in rahlo motorično nadarjen«. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da dečki niso bolj motorično nadarjeni od deklic; starši bi otroka, ki je zelo motorično nadarjen, vključili v dodatno športno vadbo; starši otroka, ki je komaj in rahlo nadarjen, pa ga ne bi vključili v dodatno športno vadbo; v družini zelo motorično nadarjenega otroka je šport skupna dejavnost v prostem času; zelo motorično nadarjen otrok se ne žoga rad; komaj in rahlo motorično nadarjen otrok se prav tako ne žoga rad.</dc:description><dc:publisher>[N. Rogelj]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-05 08:02:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70656</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
