<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70743"><dc:title>Ali sta izgorelost in depresivnost ločeni simptomatiki: vloga kognitivnih funkcij</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>kognitivne funkcije</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:subject>pozornost</dc:subject><dc:subject>izvršilne funkcije</dc:subject><dc:description>Izgorelost in depresija sta razširjena fenomena naše družbe s številnimi negativnimi posledicami. Pojavljajo se vprašanja, ali sta ti dve simptomatiki ločeni ali ne. Ker za izgorelost še vedno ni univerzalne definicije ali jasno določenih diagnostičnih kriterijev, se v praksi pogosto obravnava kar v sklopu depresivnih motenj. Namen pričujoče študije je bil podrobneje proučiti kognitivne funkcije pri izgorelih in depresivnih udeležencih ter ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike na področju spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij. Na vzorcu 54 udeležencev je bilo ugotovljeno, da depresivni udeleženci v primerjavi z izgorelimi dosegajo slabše rezultate na vseh treh kognitivnih testih, pri čemer so se med depresivnimi in kontrolno skupino pokazale statistično pomembne razlike na testu spomina in pozornosti. Ugotovili smo, da so se med skupinama pokazale določene razlike, saj so izgoreli na testu pozornosti v primerjavi z drugimi skupinami delali največ napak, medtem ko so bile za depresivne udeležence na WCST značilne pogostejše perseveracije. Najslabše rezultate na kognitivnih testih so na splošno dosegli udeleženci v klinični obravnavi, zlasti klinično depresivni, ki so imeli hkrati tudi najresnejše psihopatološke simptome. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da gre za ločeni simptomatiki, a je na tem mestu zaradi omejitev raziskave za dokončne zaključke potrebno večje število študij, ki bi z longitudinalnim pristopom na številnejšem vzorcu klinično izgorelih in depresivnih ugotavljale razlike v kognitivnih funkcijah med skupinama.</dc:description><dc:publisher>[N. Kastelic]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-11 22:19:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70743</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
