Univerbizacija v SSKJ 2 (na gradivu samostalnikov od A do Č)Celec, Tjaša (Avtor) Stramljič Breznik, Irena (Mentor) poenobesedenjeuniverbizacijapoenobesedenkauniverbatstalna besedna zvezapodstavni pridevnikistilna zaznamovanostMagistrsko delo obravnava besedotvorni proces, tj. poenobesedenje ali univerbizacijo. Univerbizacija je proces, v katerem se vzpostavi sinonimno razmerje med sočasno obstoječo stalno podredno zloženo samostalniško besedno zvezo z najpogostejšim levim pridevniškim prilastkom kot motivirajočo besedno zvezo in njeno enobesedno samostalniško ustreznico kot motivirano besedo. V tem procesu leksikalne motivacije se jedrni del samostalniške besedne zveze obrazili, odvisnemu pa se doda priponsko obrazilo. Za univerbate moškega spola sta najpogostejši obrazili -ež/-ec in-ik ter obrazili -ica in -ka za ženski spol. Dvainsedemdeset najdenih samostalniških besedotvornih univerbatov od A do Č je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 (v nadaljevanju SSKJ 2), njihove pripadajoče stalne besedne zveze pa so glede pogostosti rabe preverjene v korpusu Gigafida in iskalniku Google. Največ univerbatov je povezanih s poimenovanji oseb, snovi, naprav ter predmetov, povezanih s področjem medijev. Prevladujejo nekrnjeni podstavni pridevniki iz stalne besedne zveze. Šestdeset najdenih samostalniških univerbatov v SSKJ 2 od A do Č je enopomenskih s prevladujočimi nevtralnimi tipi podstavnih besednih zvez. Štirideset univerbatov je stilno nezaznamovanih, med ostalimi dvaintridesetimi slogovno zaznamovanimi univerbati pa je največ ekspresivnih.[T. Celec]20182018-06-22 16:26:27Magistrsko delo/naloga70951sl