<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70965"><dc:title>Odškodninska odgovornost za nesklenitev pogodbe</dc:title><dc:creator>Kičin,	Selmin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>culpa in contrahendo</dc:subject><dc:subject>načelo vestnosti in poštenja</dc:subject><dc:subject>pogajanja</dc:subject><dc:subject>nepoštena pogajanja</dc:subject><dc:subject>odstop od pogajanj</dc:subject><dc:subject>(ne)poslovna odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>dokazno breme.</dc:subject><dc:description>Problematika odškodninske odgovornosti za nesklenitev pogodbe izpostavlja vprašanje, kakšne so obveznosti in pravice strank pred njeno sklenitvijo. Pomemben doprinos k sklenitvi pogodbe predstavljajo predhodna dogovarjanja, pripravljanja in sklepanje kompromisov, kar razumemo pod pojmom pogajanja. Zaradi samega namena pogajanj jih zakonodajalec ni uredil do te mere, da bi preveč omejeval želje in ravnanja strank preden sklenejo pravni posel. V Obligacijskem zakoniku (OZ) zasledimo le nekaj temeljnih določb, ki urejajo to področje. 20. člen OZ predstavlja vodilo pri razumevanju pogajanj in določa v katerih primerih stranka odgovarja za škodo. Poleg tega nas pri presoji ali morebiti gre za nepoštena pogajanja usmerjajo temeljna načela obligacijskega prava, tj. načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi povzročanja škode itd. Zakon sicer dopušča možnost odstopa od pogajanj brez sankcij, vendar zgolj takrat, ko so za to podani upravičeni razlogi. 

Med pogajanji mora torej vsaka stranka postopati tako, da drugi stranki ne povzroča škodo. V nasprotnem primeru pravila o odškodninski odgovornosti nepošteni stranki, ob zahtevku nasprotne stranke, nalagajo dolžnost povrnitve povzročene škode. Širši pogled na to problematiko, skupaj z odgovorom na vprašanje v zvezi z dokaznim bremenom glede posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, ponuja sodna praksa.

Pogajanja pa niso edini institut vezan na fazo pred sklenitvijo pogodbe, saj zakon predvideva še nekaj sorodnih institutov, ki so si tako v razmerju do pogajanja kot tudi med seboj podobni, a se kljub temu v določenih lastnostih razlikujejo.</dc:description><dc:publisher>[S. Kičin]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-25 12:35:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70965</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
