<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70988"><dc:title>Razgradnja skatola s pomočjo mikroorganizmov kot alternativa zmanjševanja vonja po merjascu</dc:title><dc:creator>Zemljič,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Langerholc,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Maksimiljan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skatol</dc:subject><dc:subject>kastracija</dc:subject><dc:subject>vonj po merjascu</dc:subject><dc:subject>spektrofotometrična metoda</dc:subject><dc:description>Čeprav ima reja merjascev veliko prednosti v primerjavi s kastrati, je v številnih državah kastracija mladih prašičev ustaljena praksa, predvsem zaradi preprečevanja razvoja vonja po merjascu. Eden glavnih vzrokov za vonj po merjascu je akumulacija androstenona in skatola v maščobnem tkivu. Naravni način odstranjevanja neprijetnega vonja z uporabo mikroorganizmov bi lahko bil alternativa obstoječim metodam. Namen magistrske naloge je bil iz blata merjasca izolirati mikroorganizme, ki so odporni na toksičnost skatola in so ga sposobni tudi razgraditi. S pomočjo metode difuzije na agarnih ploščah je bilo izoliranih 20 kolonij mikroorganizmov, ki so rasli v coni inhibicije skatola. Predvideli smo, da so izolirani mikroorganizmi odporni na visoke koncentracije skatola, za kar bi lahko bil vzrok tudi njegova aktivna razgradnja. V nadaljevanju smo s pomočjo spektrofotometričnega določanja skatola ugotavljali, ali so izolirani mikroorganizmi sposobni razgraditi skatol. Zaradi težav pri izvedbi metode nismo uspeli nedvoumno potrditi, da je katerikoli od izoliranih sevov sposoben metabolizma skatola.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-27 13:31:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70988</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>