<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71047"><dc:title>Določitev obratovalnih karakteristik eno in dvostopenjske toplotne črpalke</dc:title><dc:creator>Pfeiler,	Sebastian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>visokotemperaturna toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>GWP</dc:subject><dc:subject>ODP</dc:subject><dc:subject>hladiva</dc:subject><dc:subject>grelno število</dc:subject><dc:subject>prenos toplote</dc:subject><dc:description>Svetovna ekološka kriza je povod za nove raziskave na področju uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Zakonodaja držav Evropske unije se v skladu z evropskimi direktivami dopolnjuje tako, da spodbuja nove postopke proizvodnje energije, ki so čim manj škodljivi za okolje.
Namen diplomskega dela je preučiti različne vezave visokotemperaturnih toplotnih črpalk z namenom izboljšanja grelnega števila. Kot vir toplote smo uporabili geotermalno vodo in visokotemperaturno toplotno črpalko tipa voda-voda. Za izboljšanje grelnega števila smo poleg različnih vezav toplotnih črpalk uporabili tudi nova hladiva četrte generacije, ki veljajo za okolju prijazna, s kratko razpolovno dobo v atmosferi in nizkim potencialom globalnega segrevanja ozračja.
Cilj diplomskega dela je z računalniškimi simulacijami, izvedenimi s programskim paketom ASPEN Plus, z različnimi vezavami visokotemperaturnih toplotnih črpalk in okolju prijaznimi hladivi priti do čim večjega grelnega števila. Obratovalne karakteristike pri različnih temperaturah vira toplote in temperaturah ogrevalne vode so bile izračunane za kaskadno ter vzporedno vezavo visokotemperaturnih toplotnih črpalk za enostopenjsko in dvostopenjsko visokotemperaturno toplotno črpalko. Ugotovili smo, da je pri enostopenjski toplotni črpalki boljša kaskadna vezava visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ker je grelno število večje kot pri vzporedno vezanih visokotemperaturnioh toplotnih črpalkah. Izvedena je tudi ekonomska analiza uporabe visokotemperaturnih toplotnih črpalk za potrebe daljinskega ogrevanja in industrije.</dc:description><dc:publisher>[S. Pfeiler]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-04 14:25:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71047</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
