<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71101"><dc:title>Vpliv nanodelcev na stopnjo nematične ureditve</dc:title><dc:creator>Črešnar,	Dejvid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tekoči kristali</dc:subject><dc:subject>nematična faza</dc:subject><dc:subject>orientacijski ureditveni parameter</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>naključno polje</dc:subject><dc:subject>model naključnega anizotropnega nematika</dc:subject><dc:subject>približek povprečnega polja</dc:subject><dc:description>Nanodelci dispergirani v nematičnih tekočih kristalih v splošnem deformirajo nematično strukturo. V številnih primerih dispergirani nanodelci vplivajo na tekočekristalno ureditev podobno kot naključno polje. Slednje vsiljuje molekulam tekočih kristalov relativno naključno orientacijsko urejenost, katere verjetnostna porazdelitev je odvisna predvsem od geometrije nanodelcev in jakosti ter vrste sklopitve med nanodelci in obdajajočo tekoče kristalno matriko. Nedavne eksperimentalne meritve nakazujejo, da pri povečevanju koncentracije nanodelcev preide klasična nematična ureditev v fazo, ki spominja na paranematično ureditev. Prehod je postopen in se izvede v relativno ozkem oknu koncentracij nanodelcev pri relativno nizki koncentraciji (okoli 0,1%). Pri nadaljnjem povečevanju se stopnja nematične urejenosti relativno malo spreminja do koncentracij 1%. Slednje obnašanje še ni bilo teoretično obravnavano. V magistrskem delu izdelamo minimalni matematični model, ki kvantitativno in kvalitativno opiše spremembo orientacijskega ureditvenega parametra v prisotnosti nanodelcev, ki vsiljujejo naključno urejenost. Izpeljemo dvodimenzionalni mrežni model v odvisnosti od ureditvenega parametra pri temperaturi absolutne ničle. V približku povprečnega polja numerično rešimo izpeljane enačbe. Rezultati simulacij v dobrem približku reproducirajo modelirane eksperimentalne meritve.</dc:description><dc:publisher>[D. Črešnar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-12 12:21:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71101</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
