<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71140"><dc:title>Izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško</dc:title><dc:creator>Ornik,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davki</dc:subject><dc:subject>dvojno obdavčevanje</dc:subject><dc:subject>sporazum</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:description>V vsaki državi veljajo zakoni, ki urejajo davke. Davki so z vidika države pomemben prihodek za državo oz. za njen proračun in so namenjeni zadovoljevanju potreb. Z vstopom držav v Evropsko unijo se je odprl prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. S tem se je povečevala tudi možnost tako za gospodarske kot za fizične osebe, da so zavezani za plačilo istovrstnega davka v več državah. Začel se je pojavljati problem dvojnega obdavčevanja, ki pa so ga države začele reševati s podpisom konvencij oz. sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Gre za mednarodne pogodbe, s katerimi dve državi natančno določita, kaj lahko obdavči katera od njiju, in tako dosežeta pošteno razmerje med njunimi davčnimi prihodki. Državi se morata dogovoriti tudi o medsebojnem izmenjavanju informacij in s tem preprečiti davčne utaje. 
V diplomskem delu se osredotočimo na razumevanje pojma dvojnega obdavčevanja in razumevanje uporabe sporazumov o izogibanju le-tega. Najprej predstavimo pojem in vrste dvojnega obdavčevanja ter razkrijemo vzrok, zakaj se dvojno obdavčevanje sploh pojavi. Predstavimo možnost izogibanja dvojnega obdavčevanja z uporabo sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Osredotočimo se predvsem na Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga proučimo tudi na primeru podjetja, ki posluje v Sloveniji in na Hrvaškem.</dc:description><dc:publisher>[L. Ornik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-22 19:50:23</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>71140</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
