<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71196"><dc:title>Vzpostavitev etažne lastnine na podlagi sodne odločbe</dc:title><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Univerza v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>etažna lastnina</dc:subject><dc:subject>vzpostavitev etažne lastnine</dc:subject><dc:subject>posamezni deli</dc:subject><dc:subject>nepravdni postopki</dc:subject><dc:subject>zemljiška knjiga</dc:subject><dc:description>Avtor obravnava dva postopka za vzpostavitev etažne lastnine na podlagi sodne odločbe v nepravdnem postopku. Redna pot je določena v Stvarnopravnem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku in je namenjena posameznim solastnikom nepremičnine, če ne morejo doseči soglasja glede preoblikovanja solastnine v etažno lastnino. Druga, ki jo določa Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča, pa posameznim pridobiteljem omogoča, da prek poenostavljenega postopka dosežejo vzpostavitev etažne lastnine na celotni stavbi in se posledično lahko vpišejo v zemljiško knjigo kot lastniki posameznega dela. Ta pot se uporablja takrat, ko zaradi neaktivnosti zemljiškoknjižnih solastnikov ni mogoče vzpostaviti etažne lastnine po redni poti. Ureditev v ZVEtL, pa poraja tudi določena vprašanja. Zlasti sta problematična aktivna legitimacijain dejstvo, da mora predlagatelj ob pričetku postopka plačati predujem stroškov, ki je v stanovanjskih blokih lahko zelo visok, kar ga pogosto odvrne od vložitve predloga.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2018-07-23 15:24:27</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>71196</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Univerza v Mariboru</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
