<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71290"><dc:title>Lastnina kot dejavnik načrtovanja javnih mestnih prostorov v socializmu in kapitalizmu</dc:title><dc:creator>Kukoč,	Višnja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Univerza v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>mesta</dc:subject><dc:subject>javni prostor</dc:subject><dc:subject>urbanistični razvoj</dc:subject><dc:subject>urbanistično planiranje</dc:subject><dc:subject>zemljišča</dc:subject><dc:subject>lastnina</dc:subject><dc:subject>socializem</dc:subject><dc:subject>kapitalizem</dc:subject><dc:description>V tem članku proučujemo povezanost načrtovanja javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem in pojem ter oblike lastnine v kapitalizmu, v pravnem sistemu in ustavi nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije ter tudi v pravnem sistemu Republike Hrvaške. Split III, del mesta Split, je študijski primer v dveh različnih družbenih sistemih. Ugotavljamo, da je za potrebe gradnje javnih mestnih prostorov kristalizacija kolektivnih subjektov javnih dobrin skozi javno pravo nujna. Ker mesto predstavlja kolektivno življenje, mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovi lastnini ter ju za določene potrebe funkcioniranja mesta kot celote tudi preseči.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2018-08-01 14:00:19</dc:date><dc:type>Strokovno delo</dc:type><dc:identifier>71290</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Univerza v Mariboru</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
