<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71329"><dc:title>Teža iracionalnega v procesu sodniškega odločanja</dc:title><dc:creator>Stajnko,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Univerza v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>razum</dc:subject><dc:subject>iracionalnost</dc:subject><dc:subject>odločanje</dc:subject><dc:subject>ratio</dc:subject><dc:subject>silogistično sklepanje</dc:subject><dc:subject>pristranskost</dc:subject><dc:subject>logika</dc:subject><dc:subject>pravo</dc:subject><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:description>V modernem pravnem redu igrajo logika, razum in z razumom povezano silogstično sklepanje pomembno vlogo. To ugotovitev avtor primerja s spoznanji moderne psihologije, ki se nanašajo na proces človekovega odločanja. Pri tem se osredotoča predvsem na dve pojavni obliki kognitivnih pristranskosti: sidranje oz. anchoring in retrospektivno pristranskost oz. hindsight bias. Prav tako se avtor vrednostno opredeli do instrumentov, ki so zakonodajalcu na voljo za preprečevanje prekomernega vdora iracionalnega v proces sodniškega odločanja - za zasledovanje fikcije razumskosti prava. V zaključnem delu prispevka je na podlagi tega spoznanja poudarjena potreba po interdisciplinarnem pristopu v pravu. Ta je nujna, ker je le tako mogoče sistematično in samoreflektivno soočanje z iracionalnostjo v procesu sodniškega odločanja.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2018-08-02 12:07:57</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>71329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
