<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71408"><dc:title>Otrokova navezanost na živali</dc:title><dc:creator>Grobovšek,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cugmas,	Zlatka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>domača žival</dc:subject><dc:subject>starš</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>terapija z živalmi</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na žival. V teoretičnem delu so opredeljeni navezanost, vzorci navezanosti in kako se ta razvija pri otroku skozi določena razvojna obdobja. Opisali smo, kakšen pomen ima za otroka žival, v splošnem naj bi že sam stik z živaljo pozitivno vplival na počutje vseh ljudi, kar je tudi zapisano v različnih literaturah in dokazano z različnimi raziskavami. V smislu izbire domače živali so opisane najprimernejše živali za otroka glede na njihovo zahtevnost za skrb, hranjenje in bivanje. Pri vsem tem pa imajo eno izmed pomembnih vlog tudi starši in drugi odrasli, zato je v nadaljevanju opisana tudi njihova vloga pri odločanju in sprejetju domače živali v svoj dom. Otroci so navdušeni, kadar lahko imajo stik z živalmi tudi v vrtcu, zato smo predstavili vključevanje živali v skupino vrtca in pozitivne učinke tega na otroke. Nekatere živali imajo tudi terapevtsko moč in tako v tujini kot pri nas se že nekaj časa izvajajo terapije s pomočjo živali za odrasle in tudi otroke s posebnimi potrebami. To področje smo opisali in podkrepili z raziskavami o pozitivnih učinkih terapij z živalmi. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali se pri otrokovi navezanosti na žival kažejo enaki vzorci, kot jih lahko zasledimo v literaturi o navezanosti na mamo, in ali se spremenita odnos in navezanost na žival, kadar ima otrok žival že dalj časa. Pri tem smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval odprta vprašanja in ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da se pri navezanosti na žival pojavljajo enaki vzorci kot pri otrokovi navezanosti na mamo in da se otrokov odnos do živali tudi po daljšem času ne spremeni bistveno. Nekateri otroci še vedno kažejo izredno zanimanje in navdušenost ob ponovnem snidenju z njo, zmanjša se samo skrb za žival, navezanost pa ostaja enaka ali močnejša pri otrocih, ki imajo žival že od rojstva ali dlje časa.</dc:description><dc:publisher>[N. Grobovšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-09 20:20:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71408</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
