<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71422"><dc:title>Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju</dc:title><dc:creator>Levart,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hozjan,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mesto Slovenska Bistrica</dc:subject><dc:subject>slovenjebistriške cerkvene ustanove</dc:subject><dc:subject>zemljiško gospostvo Bistriški grad</dc:subject><dc:subject>rodbina Attems</dc:subject><dc:subject>18. stoletje</dc:subject><dc:subject>Marija Terezija</dc:subject><dc:subject>popis imetnikov hiš 1754</dc:subject><dc:subject>transkripcija.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov.
Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.</dc:description><dc:publisher>[N. Levart]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-12 22:23:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71422</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
