Hišna preiskava v kazenskem postopkuHančič, Klara (Avtor) Šepec, Miha (Mentor) diplomske nalogehišna preiskavakazenski postopeksodni postopekdokazne dilemeDiplomsko delo z naslovom »Hišna preiskava v kazenskem postopku« se osredotoča na zakonsko urejenost hišne preiskave v Sloveniji. Zakonsko podlago zasledimo že v okviru 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. V njem je varovana pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V slovenski zakonodaji najdemo pravico do zasebnosti v Ustavi Republike Slovenije v 35. členu, ki zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. 36. člen Ustave Republike Slovenije pa določa nedotakljivost stanovanja. Zakonsko urejenost najdemo tudi v Zakonu o kazenskem postopku. V XVIII. poglavju najdemo določila, prepovedi in opis poteka hišne preiskave od 214. do 219.a člena. V prvem delu diplomskega dela je skozi sodne primere razloženih nekaj dokaznih dilem, ki predstavljajo problem oz. oviro v kazenskih postopkih. Opisane so zakonske omejitve in prepovedi, ki jih je treba upoštevati, da je sodni postopek zakonit in veljaven. Če država preseže meje, je treba sankcionirati kršitve. Sankcioniranje delimo na materialnopravno in procesnopravno sankcioniranje. V naslednjem poglavju diplomskega dela je predstavljena pravna ureditev Združenih držav Amerike. Nedotakljivost stanovanja je določena v 4. amandmaju ameriške ustave in je osnova za hišno preiskavo. Razložena je tudi doktrina »plain view«, ki pravi, da policist tudi brez sodne odredbe lahko zaseže predmet, ki implicira na kaznivo dejanje in ga policist zazna s prostim očesom ali ostalimi čuti. Podobno ureditev najdemo tudi v slovenskem pravnem sistemu, vendar temu pravimo vizualni pregled prostorov ob vstopu v stanovanje.[K. Hančič]20182018-08-13 00:07:25Diplomsko delo/naloga71423sl