<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71428"><dc:title>Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica</dc:title><dc:creator>Hribar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rajšp,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>varovanje okolja</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>znanje o varovanju okolja</dc:subject><dc:subject>okoljsko pozitivno ravnanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta. 
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer je opredeljen in opisan trajnostni razvoj, njegova zveza z vzgojo in izobraževanjem, opisana je okoljska vzgoja in predstavljena je občina Gorišnica (poudarjeno je predvsem šolstvo ter Osnovna šola Gorišnica, saj so njeni učenci predstavljali vzorec empirične raziskave). 
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (N=327), s katero je bilo ugotovljeno, da imajo anketirani relativno visoko znanje o varovanju okolja, pa vendar se slednje dosledno ne zrcali v njihovem ravnanju. Največ znanja o varovanju okolja izkazujejo anketirani učenci tretjega triletja, ki tudi najbolj okoljsko pravilno ravnajo. Glede na spol se tako v znanju kot tudi v ravnanju ne izkazujejo statistično značilne razlike. Najmanj znanja pa so anketirani učenci izkazali pri poimenovanju in razlagi pojmov, povezanih z varovanjem okolja.</dc:description><dc:publisher>[A. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-13 12:09:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
