<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71490"><dc:title>Pojem kolektivnih odpustov v luči novejše sodne prakse</dc:title><dc:creator>Lampret,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pojem večjega števila delavcev</dc:subject><dc:subject>pojem odpusta</dc:subject><dc:subject>pojem delavca</dc:subject><dc:subject>pojem podjetja in obrata</dc:subject><dc:subject>presežni delavci</dc:subject><dc:subject>kolektivni odpust</dc:subject><dc:subject>kolektivni odpusti na Hrvaškem</dc:subject><dc:description>V praksi redno prihaja do prenehanj potreb po delu delavcev, pa naj gre za individualne, ali pa za kolektive odpuste. Pravni akti, sploh je za nalogo pomembna Direktiva 98/59/ES,  nalagajo delodajalcu v primeru kolektivnih odpustov določene dodatne obveznosti (obveznost posvetovanja z organi na strani delavca, obveznost, da sestavi program razreševanja presežnih delavcev, idr.).

 V nalogi je razložen pomen pojma kolektivnega odpusta, kot ga razlagata Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) ter Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU), ker je razumevanje tega pojma ključnega pomena pri razločevanju med individualnimi in kolektivnimi odpusti. Da razumemo sam pojem kolektivnega odpusta, ga je potrebno razčleniti na posamezne (ožje) pojme- to so pojem večjega števila delavcev, pojem delavca, pojem podjetja in obrata in pojem odpusta. V nalogi je  vsak pojem obravnavan v posameznem podpoglavju, na način, da je vsak posamezen pojem predstavljen skozi relevantne sodne odločbe, z razlago zadevnih pojmov kot jih razlaga Vrhovno sodišče, ter pomembne odločbe v zvezi s kolektivnimi odpusti, v katerih je razlago pojmov podalo Sodišče EU, in na katere se je Vrhovno sodišče tudi sklicevalo v svojih odločbah. Ker se je v letu 2016 sodna praksa glede razlage določenih pojmov (predvsem katere delavce je treba šteti v kvoto presežnih delavcev) spremenila, sem v nalogi predstavila novejše sodne primere, ki jih je obravnavalo VS RS in SEU.  

V nalogi je tudi predstavljena ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Hrvaški, ki se je kot zadnja država vključila v Evropsko Unijo, ter jo zato prav tako kot ostale države članice zavezujejo evropski pravni akti. Osredotočila sem se na samo ureditev kolektivnih odpustov v hrvaškem zakonu ter na skladnost zakonskega besedila z Direktivo, v zaključku pa sem opravila primerjavo med ureditvama kolektivnih odpustov v Sloveniji in na Hrvaškem.</dc:description><dc:publisher>[T. Lampret]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-18 13:57:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71490</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
