<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71502"><dc:title>Separacija aktivnih komponent iz lupin kakavovca</dc:title><dc:creator>Glavač,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čolnik,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lupina kakavovca</dc:subject><dc:subject>superkritična ekstrakcija s CO2</dc:subject><dc:subject>subkritična ekstrakcija z vodo</dc:subject><dc:subject>aktivne komponente</dc:subject><dc:subject>antioksidativnost</dc:subject><dc:description>Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.</dc:description><dc:publisher>[K. Glavač]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-19 22:50:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71502</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
