<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71524"><dc:title>Vpliv katalizatorja MnTACN na učinkovitost procesa UV/H2O2 pri razgradnji barvila Reactive Blue 4</dc:title><dc:creator>Jančič,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vajnhandl,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Volmajer Valh,	Julija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obarvanost</dc:subject><dc:subject>napredni oksidacijski postopki</dc:subject><dc:subject>katalizator</dc:subject><dc:subject>toksičnost</dc:subject><dc:description>Ena izmed značilnosti tekstilnih odpadnih vod je tudi obarvanost, ki predstavlja izzive ne samo iz estetskega vidika, ampak so takšne odpadne vode tudi potencialno toksične zaradi vsebnosti različnih kemikalij uporabljenih med procesi plemenitenja. Razbarvanje tekstilnih odpadnih vod lahko dosežemo z različnimi kemijskimi postopki čiščenja. V diplomskem delu smo za namene razbarvanja uporabili napredni oksidacijski postopek H2O2/UV. Kot modelno onesnaževalo smo uporabili barvilo Reactive Blue 4. Preučevali smo vpliv katalizatorja MnTACN (1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) na uspešnost razbarvanja s H2O2/UV postopkom. Toksičnost smo spremljali z bakterijami Vibrio fischeri. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ob dodanem katalizatorju, ne glede na začetno koncentracijo barvila, poveča učinkovitost razbarvanja predvsem v prvih petih minutah obdelave. Prav tako pri testiranih reakcijskih pogojih nismo zaznali povečane toksičnosti raztopin kot posledica dodanega katalizatorja.</dc:description><dc:publisher>[L. Jančič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-20 17:34:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>