<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71538"><dc:title>Zaznana vrednost in kakovost storitev ter zadovoljstvo odjemalcev kinocentrov</dc:title><dc:creator>Plašintović,	Valeria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pisnik,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaznana vrednost</dc:subject><dc:subject>zaznana kakovost</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo odjemalcev</dc:subject><dc:subject>kinematografi</dc:subject><dc:subject>kinocentri</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo zaznano vrednost, zaznano kakovost in zadovoljstvo odjemalcev kinocentrov. Naštete pojme obravnavamo na podlagi treh kinocentrov, ki so prisotni na slovenskem trgu, in sicer Cineplexx, Maribox in Kolosej. V okviru magistrskega dela nas torej zanima, kako odjemalci kinocentrov zaznavajo kakovost in vrednost storitev naštetih kinocentrov. Prav tako nas zanima tudi, ali so odjemalci s storitvami kinocentrov zadovoljni.
Zaradi čedalje večjega tehnološkega napredka se kinematografi soočajo z vse večjo konkurenco, ki je lahko pogosto tudi posredna. Odjemalci imajo čedalje večjo moč, saj imajo na voljo tudi čedalje večjo izbiro. Razumevanje zaznavanja vrednosti in kakovosti kinematografskih storitev je zato postalo ključno, saj bodo kinematografi lahko odjemalce zadržali izključno s ponujanjem izdelkov in storitev, ki se odjemalcem zdijo kakovostni ter vredni njihovega časa, napora in denarja. V ta okvir spada tudi izkušnja, ki jo ima odjemalec, kadar obišče izbrani kinocenter. Ponujanje dodatnih storitev in vrhunske tehnološke podprtosti predvajanja filmov je izjemno pomembno za privabljanje odjemalcev.
Zaznana storitev je ozko definirana kot kompromis med vsemi koristmi in stroški, ki jih ima odjemalec v okviru pridobivanja ter uporabe izdelkov ali storitev. Širše gledano pa v definicijo zaznane vrednosti vključujemo tudi čustvene in socialne koristi. Zaznana vrednost se prav tako deli na denarno vrednost in nedenarno vrednost. Denarna vrednost predstavlja vse finančne stroške in koristi (npr. ugodnosti), ki jih zaznava odjemalec, nedenarna vrednost pa se nanaša na čas, napor, stroške iskanja izdelka/storitve, psihične stroške ipd. Element nedenarne vrednosti je lahko tudi tveganje, ki ga odjemalec zaznava v povezavi s procesom pridobivanja in uporabe izdelka ali storitve.
Dejavnik zaznane vrednosti je tudi zaznana kakovost izdelkov ali storitev, ki se deli na tehnično in funkcionalno kakovost. Zaznana kakovost je definirana tudi s pomočjo petih dimenzij: urejenost, zanesljivost, odzivnost, zagotavljanje in vživljanje. Za zaznano kakovost je značilno tudi, da temelji na izkušnjah vsakega posameznika, zato lahko kakovost popolnoma enakega izdelka dva odjemalca zaznavata popolnoma drugače, ocenjevanje kakovosti izdelka ali storitve je torej subjektivno.
Posledica zaznane kakovosti in vrednosti je lahko ali zadovoljstvo ali nezadovoljstvo. Zadovoljstvo je v tem kontekstu definirano kot pozitiven, prijeten in za vse udeležence zaželen izid. Lahko ga definiramo tudi drugače, in sicer kot stopnja, do katere so zadovoljene potrebe, pričakovanja ter zahteve odjemalcev.
V okviru magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, na podlagi katere smo s pomočjo programa SPSS izvedli tudi statistično analizo. Preverjali smo deleže, frekvence in srednje vrednosti, izvedli smo faktorsko analizo, enostransko analizo variance (ANOVA), povezave med spremenljivkami pa smo preverili s Pearsonovim koeficientom korelacije. Na koncu smo povezave preverili tudi z enostavno in multiplo regresijo.</dc:description><dc:publisher>[V. Plašintović]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-21 09:50:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71538</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
