<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71642"><dc:title>Raba angleškega jezika v vsakdanji komunikaciji med slovenskimi mladostniki</dc:title><dc:creator>Leitinger,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>jezikovni stik</dc:subject><dc:subject>preklapljanje koda</dc:subject><dc:description>Jezikovni stik med slovenščino in angleščino ni nov pojav, vendar se je v moderni dobi interneta močno razmahnil in preobrazil. Ker smo z angleščino obkroženi praktično na vsakem koraku, niti ni presenetljivo, da jo uporabljamo tudi v vsakdanji komunikaciji s slovensko govorečimi vrstniki, bodisi le tu in tam kakšno besedo, bodisi besedne zveze ali celotne stavke. Še najbolj pa je mešanje jezikov očitno na spletu, kjer običajno stremimo k čim hitrejši odzivnosti in čim pogostejši prisotnosti, kar pušča posledice na kakovosti in pravilni rabi jezika. Razlogov za mešanje jezikov oziroma preklapljanje med njima je več, prav tako so za vsakega posameznika različni. Glede na to, kaj mešanje jezikov prinaša in kakšne so morebitne posledice za prihodnost slovenščine, ostajajo mnenja deljena.</dc:description><dc:publisher>Ž. Leitinger</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-24 14:47:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71642</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>