<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71675"><dc:title>Doživljanja zdravstvenega osebja pri negovanju umirajočega starostnika v domovih starejših</dc:title><dc:creator>Esih,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Zvonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kmetec,	Sergej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Terminalna faza</dc:subject><dc:subject>na osebo usmerjena obravnava</dc:subject><dc:subject>stanovalec</dc:subject><dc:subject>občutja</dc:subject><dc:subject>socialno varstveni zavod.</dc:subject><dc:description>Izhodišče in namen: Prevelenca staranja na svetovni ravni strmo narašča s tem pa se povečuje obolevnost za kronično nenalezljivimi boleznimi, katere se povezujejo z motečimi simptomi zaradi katerih se starostniki vedno pogosteje odločajo preživeti zadnja leta v domovih za starejše. Skoraj vsak zdravstveni delavec v domovih za starejše se je ali pa se še bo srečal z umirajočim starostnikom, kar zanje predstavlja veliko psihično breme in pritisk. Namen raziskave je bil raziskati doživljanje in občutke zdravstvenega osebja ob negovanju umirajočega v terminali fazi v domovih za starejše.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 8 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v različnih domovih za starejše, ki so se v zadnjih 3 mesecih srečali z umirajočim starostnikom. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranimi intervjuji in obdelani po metodi vsebinske analize. 
Rezultati: Kode smo združili v smiselne celote ter poimenovali glavno temo na umirajočega usmerjena zdravstvena obravnava v domovih za starejše in pet podtem: doživljanje ob umirajočem, celostna obravnava, zdravstvena obravnava ob poslabšanju simptomov neozdravljive bolezni, strokovna usposobljenost in vidik osebja na delo z umirajočim.
Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci občutijo ob negovanju umirajočega starostnika žalost. Predvsem iz razloga, saj so to starostniki ki preživijo več let v domovih za starejše ter se zaposleni nanje navežejo. Želijo se več pogovarjati o umiranju in deliti izkušnje v timu. Pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja vidijo predvsem v komunikaciji ter znanju iz zdravstvene nege umirajočega.</dc:description><dc:publisher>[K. Esih]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-27 08:12:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
