<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71732"><dc:title>Novo mesto v terezijanski dobi</dc:title><dc:creator>Penca,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hozjan,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Novo mesto</dc:subject><dc:subject>doba Marije Terezije</dc:subject><dc:subject>terezijanske reforme</dc:subject><dc:subject>terezijanski popisi</dc:subject><dc:subject>transkripcija</dc:subject><dc:subject>obrtniki</dc:subject><dc:subject>poklici</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Novo mesto v terezijanski dobi predstavlja razvoj Novega mesta od njegove ustanovitve do konca terezijanske dobe. Zaradi sprememb v času vladanja Marije Terezije so na kratko predstavljene tudi njene reforme, ki jih je uveljavila na področju slovenskih dežel. V nalogi so predstavljene transkripcije virov: seznam novomeških obrtnikov  ̶ obveznikov obrtniškega davka, in še dva sicer nepopolna seznama tukajšnjega meščanstva. V zgodnjenovoveškem Novem mestu se je večina meščanov ukvarjala z rokodelskimi in živilskimi obrtmi. Sredi 18. stoletja se je največ meščanov preživljalo z usnjarstvom in čevljarstvom, redki posamezniki so se ukvarjali tudi z zdravstvenimi obrtmi. Bilo je tudi več trgovcev, ki so prodajali raznovrstne izdelke. Istočasno so v Novem mestu delovali tudi različni storitveni in uradniški poklici, vendar niso popisali prav vseh. S pomočjo virov, terezijanskih popisov, lahko pridobimo odličen vpogled v poklicno strukturo Novega mesta sredi 18. stoletja.</dc:description><dc:publisher>[J. Penca]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-28 18:58:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71732</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>